Potapljači z Univerze v Galapagosu so odkrili vrsto črnih kamnitih koral, za katero se je domnevalo, da je izumrla pred desetletji. California Academy of Sciences.
Njihov obisk je zaznamoval prvič Rhizopsammia wellingtoni, ki je endemična vrsta za ta arhipelag, so jo opazili že od leta 2000, ko jo je agencija uvrstila med kritično ogrožene (morda izumrle). IUCN Rdeči seznam.
Koralo so privabljale relativno hladne temperature vode na Galapagosu, kjer so jo prvič našli v plitvini leta 1975, vendar je nenadoma izginila zaradi toplih oceanskih razmer, ki jih je prinesel El Niño v letih 1982–83.
V sodelovanju z Fundacija Charlesa Darwina (CDF) in Direktorata narodnega parka Galapagos (GPND) so raziskovalci zabeležili več kot 250 majhnih kolonij koral na štirih grebenih lokacijah.
Prvo opazovanje je bilo opravljeno med ekspedicijo januarja 2024 v bližini zaliva Tagus na otoku Isabela, kjer so vrsto prvotno našli. Nadaljnje raziskave grebenov so vrsto razkrile na dveh drugih lokacijah v Isabeli in na eni ob otoku Fernandina.
Ugotovitve kažejo, da so hladnejši pogoji La Niñe v letih 2020–23 korali morda ponudili oddih od toplotnega stresa, ki jo je spodbudil k ponovnemu pojavljanju v plitvejši vodi.
Nedavne raziskave z ROV pod 100 m so potrdile, da vrsta naseljuje tudi mezofotske grebene, kar kaže na to, da je med vročinskim valom morda našla začasno zatočišče v globljih, hladnejših habitatih.
'Najbolj vznemirljiva odkritja'
»Najti nekaj, za kar smo prej mislili, da je izumrlo, je eno najbolj vznemirljivih odkritij, ki jih lahko naredi biolog,« je ugotovil soavtor študije Terry Gosliner, kustos za zoologijo in geologijo nevretenčarjev pri CAS.
"Samo v enem potopu smo našli več kot 100 kolonij R wellingtoni na zdravem, biološko raznolikem koralnem grebenu, od katerih so bili mnogi posejani s popki polipov, kar je kazalo na aktivno razmnoževanje.
»To je ogromno: dokaz, da se vrsta ne oklepa zgolj preživetja, ampak uspeva na več lokacijah in globinah. To odkritje je obetaven primer odpornosti sredi naraščajočih temperatur oceanov in pretresljiv opomnik, kaj lahko pridobimo z nadaljnjim ohranjanjem in spremljanjem koralnih grebenov na žariščih biotske raznovrstnosti, kot so Galapaški otoki.«
Leto 2025 zaznamuje 120 let od prve odprave CAS na Galapagos, ko je ekipa "mornarjev-znanstvenikov" zbrala 70,000 bioloških vzorcev – trdo delo je bilo zaman, saj so bili ti kmalu zatem skoraj vsi uničeni v potresu v San Franciscu leta 1906.
Danes akademija hrani največjo zbirko znanstvenih primerkov z Galapagosa, vključno z originalnimi primerki R wellingtoni najden leta 1975.
Študija je bila pravkar objavljena v reviji Morska biologijaVodilni avtor Inti Keith, glavni raziskovalec CDF, je komentiral, da odkritje dokazuje, da »lahko celo najbolj ranljive vrste preživijo, če zaščitimo prave habitate – vendar nas njihove drobne, razpršene kolonije spominjajo, kako blizu smo bili temu, da jih za vedno izgubimo, in kako nujno potrebujemo proaktivne strategije upravljanja.«
Vzorce, ki so jih zbrali raziskovalci, zdaj preučujejo v laboratoriju za regeneracijo koral CAS.
Nega koral na Roatanu
Drugje je CAS 18. junija v Roatanu v Hondurasu odprl laboratorij za gojenje koral, ki naj bi bil prvi te vrste v regiji. Raziskovalci ga bodo uporabljali za vodenje mladih koral skozi ranljive zgodnje faze življenja, preden bodo najtrdnejše ponovno naselili na mezoameriški greben, da bi spodbudili gensko raznovrstnost in odpornost.
Upamo, da bo pilotni program z nizkimi stroški služil kot model za globalna prizadevanja za obnovo koralnih grebenov.
Tudi na Divernetu: PROJEKT PREŽIVETJA KORAL V ROATANU PONUJA UPANJE, POTOPLJAČI CCR PRIPLAVAJO NA POVRŠINO IN ODKRIVAJO GLOBOKO GREBENO, KORALNI DNK RAZKRI, KDO JE OČKA, BRITANSKI POTOPALJI POIMENOVALI PRVEGA AFRIČKEGA PRITISKALNEGA KONJIČKA
