Potapljaške novice
V zadnjih letih so v Baltskem morju odkrili več nenavadno dobro ohranjenih razbitin ladij iz 17. in 18. stoletja – zdaj pa so potapljači raziskali dve precej starejši ladji, ki so jih tam našli.
Razbitine so večinoma zakopane v blatu, najstarejši pa naj bi bil srednjeveški zobnik iz 14. ali 15. stoletja.
Zobate ladje, ki so se stoletja pogosto uporabljale za trgovanje v Baltskem morju, so imele eno samo kvadratno jadro in so bile običajno zgrajene iz hrastovine. Odkrito plovilo je dolgo 23–25 m s širino 7 m. Štrleči nosilci palube z nenavadno visokimi koleni in preprosto sidrno kolo kažejo na njegovo starost.
Druga razbitina ladje naj bi bila iz 16. stoletja in še vedno stoji pokonci, vključno z jamborom. Poleg odkritja artefaktov, kot so kuhinjski pripomočki in orodje, je bilo na krovu 20 sodov osmondovega železa, najdba, ki naj bi bila brez primere.
Osmondovo železo je bilo ulito po posebnem postopku, razvitem na Švedskem, njegov izvoz pa je bil po letu 1604 prepovedan.
»Ko sem ugotovil, kaj gledamo, se mi je pospešil utrip – še nikoli nisem videl tako dobro ohranjenih ladijskih razbitin,« je povedal potapljač Jim Hansson, pomorski arheolog v švedskem nacionalnem pomorskem muzeju.
Baltsko morje lahko stoletja ohranja lesne ladijske razbitine, ker njegova brakična voda ne podpira organizmov, ki vrtajo les, kot so ladijski črvi.
Po besedah Nine Eklöf, vodje projekta Zakladi Baltskega morja švedskega nacionalnega pomorskega muzeja, naj bi bilo na morskem dnu vsaj 100 nedotaknjenih ladij.
Glejte tudi ŠEST ZGODOVINSKIH RAZBOLIN ID’D ZA POTAPLJAŠKO POT
Ta projekt naj bi dosegel vrhunec z odprtjem novega pomorsko-arheološkega muzeja poleg stockholmskega muzeja Vasa v Stockholmu leta 2020.
