To je bil zaključek zadnje epizode dokumentarne serije Discovery Channel Cooperjev zaklad, ki je bil pravkar predvajan.
Preberite tudi: Globoko podvodni "kavelj" razkriva medzvezdne dokaze
Miklos in sopotapljač Eric Schmitt sta ob otokih Turks & Caicos našla veliko sidro, za katerega verjameta, da prihaja z ene od ladij Vicenteja Pinzona iz poznega 15. stoletja.
Španski raziskovalec je Brazilijo in Amazonko dosegel leta 1499, a julija 1500 sta se dve njegovi ladji potopili med orkanom, ko sta bili zasidrani ob TCI.
Pinzon je zaslovel po tem, ko je bil kapitan karavele Nina, ene od eskadrilj plovil Krištofa Kolumba, ki je leta 1492 trdila, da je odkrila Ameriko.
O Cooperjev zaklad serija je opisala, kako je v šestdesetih letih 1960. stoletja izdelal »zemljevid zakladov« pionir Mercury astronavt Cooper, Miklosov prijatelj.
Med sodelovanjem v rekordni 122-urni vesoljski misiji za odkrivanje jedrskih lokacij iz nizke zemeljske orbite je Cooper fotografiral več kot 100 anomalij v južnih Karibih, za katere je verjel, da predstavljajo potopljene ladje, in na skrivaj ustvaril karto na podlagi teh slik.
Pred smrtjo leta 2004 je Gordon delil svojo skrivnost z Miklosom, ki se je kasneje z ekipo raziskovalcev in snemalno ekipo odpravil na odkrivanje, za kar je upal, da bo zaklad.
»To potrjuje vse – kjer je sidro, je brodolom. Kjer je brodolom, je zaklad,« je dejal Miklos, ko se je skupaj z arheologom Jimom Sinclairom vrnil na mesto potopa.
Sinclair je potrdil, da je bilo 2-tonsko sidro tipično za zgodnjo špansko ladjedelništvo in naj bi izviralo iz 300-tonskega plovila. Izkazalo se je, da je bil ročno skovan.
Lokacija sidra naj bi se ujemala s poročili o potopu Pinzonovih ladij, kot tudi škoda, ki jo je utrpela. V to obdobje je bila datirana tudi razbita majorška keramika, najdena ob sidru.
Miklos zdaj načrtuje nadaljnje iskanje območja z uporabo Cooperjevih kart.
