POTAPLJAŠKE NOVICE
Potapljačica je umrla na priljubljeni mesto razbitine greben Manacles na južnem Cornwallskem polotoku Lizard 28. avgusta. Potem ko je med potopom zašla v težave, so jo vrnili na potapljaški čoln.
Rešilni čoln Falmouth RNLI in reševalna ekipa obalne straže sta se odzvali, ko je kapitan čolna ob 12.45 poklical klic v sili. Žensko, ki naj bi bila v svojih 50-ih in iz Oxfordshira, je helikopter obalne straže iz Newquaya prepeljal v bolnišnico Truro’s Royal Cornwall, a je bila pozneje razglašena za mrtvo.
Njeno smrt so obravnavali kot "nepojasnjeno" in pripravljajo poročilo mrliškega oglednika.
V slabem tednu smrti, povezanih s potapljanjem v Evropi, sta na isti dan dva sicilijanska potapljača izginila pri Palermu, na mestu 70 m globoke razbitine, za katero se domneva, da je bila razbitina italijanskega tovornega parnika. Loreto, ki ga je leta 1942 potopila britanska podmornica.
Eden od moških, imenovan Antonio Aloiso, naj bi se hitro povzpel in njegovo truplo so našli še isti dan. Tista drugega, Giuseppeja Miglioreja, so potapljači gasilske službe našli šele dva dni pozneje, 30. avgusta, na morskem dnu približno 15 metrov od razbitine.
Medtem sta 24. avgusta v Egejskem morju dva potapljača, 65-letni Čeh in 30-letni Iranec, umrla v 45-50 m globoki podvodni jami ob grškem otoku Karpathos.
Potapljali so se v skupini treh, tretjemu potapljaču, prav tako Čehu, pa je zmanjkalo goriva in se je vrnil na površje. Sprožil je alarm, ko mu prijatelji niso sledili. Niso uporabljali varnostne vrvi in rekel je, da so bile razmere na morju slabe in vidljivost nič.
Potapljači obalne straže so naslednje popoldne našli dve trupli približno 15 m od vhoda v jamo in ju odnesli za obdukcijo.
Jama naj bi bila znana po močnih tokovih in slabi vidljivosti. Tako kot pri drugih štirih smrtnih primerih ni jasno, kakšno opremo so potapljači uporabljali, ali njihova raven izkušenj.