POTAPLJAŠKE NOVICE
Singapur ima tradicijo kot trgovsko središče vzhod-zahod, vendar brez zgodovinskih ladijskih razbitin. Poročilo o izkopavanju dveh sosednjih razbitin je to spremenilo, ena od najdenih ladij pa je stara 650 let ali več.
Preberite tudi: 100,000 najdb na globokih kitajskih brodolomih
Konec leta 2014 je barka nasedla ob najbolj vzhodnem otoku mesta-države Pedra Branca, kjer se Singapurska ožina sreča z Južnokitajskim morjem. Ko so komercialni potapljači naleteli na ostanke kitajske keramike, so med čiščenjem naplavin s kamnitega morskega dna približno 100 m severozahodno od otoka.
Plošče, ki so jih prinesli, so bile podobne tistim, ki so jih našli med takrat zelo odmevnim izkopavanjem na kopnem, zato so potapljači obvestili oblasti. Leta 2016 je Singapurski odbor za nacionalno dediščino (NHB) naročil arheološko enoto inštituta ISEAS-Yusof Ishak za raziskovanje in izkopavanje najdišča.
Delo se je nadaljevalo do leta 2019, ko so razširjene raziskave morskega dna pripeljale do odkritja druge razbitine približno 300 m vzhodno od Pedra Branca. Potapljanje na tej razbitini je bilo šele pred kratkim zaključeno, ugotovitve pa so bile objavljene 16. junija.
Raziskave arheologov kažejo, da sta se ladji potopili stoletja narazen. Modra in bela keramika ter zelena posoda iz celadona, najdena na tako imenovanem brodolomu 1, je iz časa kitajske dinastije Yuan (1271-1368), ko je bil Singapur znan kot Temasek.
Izkazalo se je, da je Shipwreck 2 veliko poznejša trgovska ladja, identificirana kot Shah Munchah, ki je potonila leta 1796 med vračanjem iz Kitajske v Indijo, kjer je bila zgrajena.
Artefakti, najdeni v tej razbitini, vključujejo raznoliko paleto kitajske keramike ter predmete iz bakrovih zlitin, stekla in ahata. Arheologi so našli tudi štiri sidra, dolga do 5 metrov in težka 2.5 tone, ter devet tovrstnih topov, nameščenih na plovilih East India Company v 18. in začetku 19. stoletja.
"Neverjetno je, da se zdi, da je prva starodavna ladijska razbitina, najdena v singapurskih vodah, sodobna Temaseku iz 14. stoletja," je dejal dr. Michael Flecker, projektni direktor pomorskih arheoloških projektov pri ISEAS.
»Poleg velikega tovora zelene posode Longquan in druge keramike je prenesla več modro-belega porcelana dinastije Yuan kot katera koli druga dokumentirana brodolomka na svetu. Številni deli so redki, eden pa naj bi bil unikaten.«
Od Shah Munchah, je dejal: »Velik del njenega kitajskega tovora bi za nadaljnjo plovbo v Britanijo pretovorili v Indiji. Če bi preživela še 23 let, bi skoraj zagotovo pristala v ponovno vzpostavljenem singapurskem pristanišču.
"Njen neverjetno raznolik tovor ponuja odličen vpogled v vrsto dobrin, ki bi jih zamenjali in kupili novi prebivalci tega novonastalega mesta."
Najdeni artefakti se konservirajo, raziskujejo in dokumentirajo z namenom, da jih NHB razstavi naslednje leto.
