POTAPLJAŠKE NOVICE
Potapljači odkrivajo starogrške ladijske razbitine
Dviganje 2500 let starega sidrnega droga. (Slika: Eforat podvodnih starin / Grško ministrstvo za kulturo in šport)
Pomorski arheologi, ki so se potapljali ob vzhodnem egejskem otoku Levitha, so našli pet starodavnih ladijskih razbitin, sledove še treh in 2500 let staro granitno sidro iz "ogromnega" plovila.
Skupina, ki jo je naročil Ephorate of Underwater Antiquities, da razišče območje v naslednjih treh letih, je zabeležila najdbe, ki so bile razglašene za največje podvodno odkritje v grških vodah letos.
Levitha, prvotno Levynthos, leži s tremi drugimi majhnimi otoki, Mavria, Glaros in Chinaros, na sredozemski trgovski poti, ki je uspevala med arhaičnim in otomanskim obdobjem zgodovine. Skupina se nahaja med večjima otokoma Amorgos in Leros.
V dveh tednih v juniju so arheologi izvedli 57 skupinskih potopov ob južni in zahodni obali Levithte, ki so pokrivali skoraj tretjino njene 22 milj dolge obale. Svoja iskanja so temeljili na zapisih iz grškega arhiva podvodnih starin in informacijah, ki so jih zagotovili lokalni ribiči in potapljači.
11 avgust 2019
Ena najstarejših posod, datirana v sredino 3. stoletja pred našim štetjem, je vsebovala amfore, ki izvirajo iz celotnega Sredozemlja – iz Knidosa, Kosa in Rodosa v Egejskem morju, Fenicije in Kartagine v Afriki.
Druga razbitina iz Knidosa je bila iz istega obdobja, tri druge pa so nosile keramiko, ki jih je datirala v 2. in 1. stoletje pred našim štetjem ter 2. stoletje našega štetja.
400-kilogramska sidrna palica, dvignjena iz globine 45 m, je bila najstarejša najdba, ki naj bi segala v 6. stoletje pr. n. št. in je največji artefakt tega obdobja, ki so ga kdaj našli v Egejskem morju.
Projekt financirata grško ministrstvo za kulturo in šport ter Britanska akademija za humanistične in družbene vede.
