Na avstralskem Velikem koralnem grebenu se je zgodil nov večji dogodek beljenja koral – šesti po svetovnem dogodku leta 1998 in četrti v zadnjih šestih letih. In podvodni vročinski val vpliva na greben ravno takrat, ko se pričakuje, da bodo mednarodni strokovnjaki v Queenslandu ponovno ocenili njegov status svetovne dediščine.
Obisk opazovalne misije UNESCO/IUCN je bil predviden lani, ko se je GBR komaj izognila uvrstitvi na seznam ogrožene svetovne dediščine. Takrat je bila Avstralija opozorjena, da je "potrebno pospešeno ukrepanje na vseh možnih ravneh za obravnavo grožnje podnebnih sprememb v skladu s Pariškim sporazumom".
Razširjena škoda zaradi beljenja se zdaj pojavlja na GBR več kot enkrat na dve leti. "Beljenje koral je neposredno mogoče pripisati podnebnim spremembam, ki jih povzročajo naraščajoče svetovne emisije toplogrednih plinov," pravi Richard Leck, vodja oceanov pri organizaciji WWF-Australia. "Hitro zmanjšanje domačih in izvoženih emisij Avstralije v tem desetletju je glavna rešitev pod našim nadzorom."
Da bi imeli kakršno koli možnost, da dvig temperature oceanov ohranimo pod 1.5 °C, je bilo izračunano, da morajo biti domače emisije Avstralije omejene na 4 milijarde ton. Toda glede na novo neodvisno analizo znanstvenikov Climate Resource, ki jih je naročil WWF-Australia, bodo te emisije do ciljnega datuma države za dosego neto ničle znašale 9.6 milijarde ton.
"Naš proračun za emisije bomo povečali za več kot dvakrat," pravi Leck.
»Pričakujemo, da bodo strokovnjaki IUCN in Unesca imeli priložnost iz prve roke pričati, kaj podvodni vročinski val naredi grebenu. Za Avstralijo še ni prepozno, da naredi spremembe, ki bodo grebenu dale najboljše možnosti za preživetje in se izognile znižanju njegovega statusa svetovne dediščine.«
Izguba barve
Medtem raziskovalci iz Centra odličnosti ARC Univerze James Cook, študije koralnih grebenov, poročajo, da grebenske ribe izgubljajo svoje svetle barve, medtem ko korale, ki jih opustoši podnebje, izgubljajo svoje.
Pisane skupnosti rib so se od beljenja leta 1998 znatno zmanjšale, pravijo, verjetno zaradi izgube razvejanih koral.
"Grebene v teh dneh vse bolj opredeljujejo nekoralne podlage, zlasti travne alge," pravi dr. Christopher Hemingson, ki je vodil raziskavo. "Želeli smo raziskati, kakšen učinek je imelo to na vrste živobarvnih rib, ki so všeč ljudem in ki privabljajo turiste in obiskovalce."
Raziskovalci so uporabili merilo obarvanosti rib na ravni skupnosti. »Ugotovili smo, da ko se pokrov strukturno zapletenih koral na grebenu povečuje, se povečujeta tudi raznolikost in obseg barv, ki so prisotne na ribah, ki živijo v njih in okoli njih,« pravi dr. Hemingson. "Toda ko se pokritost s travnatimi algami in odmrlimi koralnimi ruševinami povečuje, se raznolikost barv zmanjša na bolj splošen, enoten videz."
Zdi se, da je struktura morskega dna pri oblikovanju obarvanosti rib pomembnejša od pokrova živih koral. »Če so se lahko skrile pred plenilci, je grebenskim ribam morda omogočilo, da so razvile edinstveno obarvanost zaradi manjšega zanašanja na kamuflažo, da bi se izognili požiranju,« pravi raziskovalec.
»Na žalost vrste koral, ki so najbolj sposobne preživeti takojšnje vplive podnebnih sprememb [masivne in balvanske korale], verjetno ne bodo zagotovile teh zatočišč. Ribje skupnosti na bodočih grebenih so morda zelo dolgočasna različica svojih prejšnjih konfiguracij, tudi če koralni pokrov ostane visok.
Medtem ko izguba barve morda ni pomembna z ekološkega ali funkcionalnega vidika, lahko "izguba teh barvitih vrst sproži širok spekter človeških odzivov, vključno z žalostjo", pravi dr. Hemingson. Za potapljače je to zagotovo depresivno.
Poročilo si lahko preberete v Biologija globalnih sprememb.
