POTAPLJAŠKE NOVICE
Glede na raziskavo Univerze Heriot-Watt v Edinburghu lepljivi izločki oceanskih bakterij lepijo plastične delce skupaj, da tvorijo večje mase.
Preberite tudi: Ghost fishing pomeni, da plastika okuži globoke korale
Bakterije najdemo v vseh morskih in sladkovodnih okoljih, vendar so znanstveniki šele pred kratkim odkrili učinek, ki ga imajo biopolimeri, ki jih izločajo, na nano in mikroplastiko, ki jo zdaj najdemo v vodah po vsem svetu.
Raziskovalci so izvedli laboratorijske poskuse z uporabo vode, zbrane iz Fersko-Šetlandskega kanala in Firth of Forth, in inkubirali plastične delce v pogojih, zasnovanih za simulacijo oceanske površine.
Poročali so, da je trajalo le nekaj minut, da se je plastika združila skupaj z bakterijami, algami in drugimi organskimi delci, in bili presenečeni, ko so ugotovili, da so velike mase biopolimerov tvorile večino teh plastičnih aglomeratov.
Ko so biopolimeri zajeli nanoplastične delce, ki so 100-200-krat manjši od bakterijske celice, so nastali aglomerati postali vidni s prostim očesom, kar po mnenju raziskovalcev povzroči, da jih bodo male morske živali bolj obravnavale kot hrano.
Ugotovitve so izšle iz 1.1 milijona funtov vrednega projekta, ki ga je financiral Svet za raziskave naravnega okolja (NERC), imenovan RealRiskNano, v katerem sodelujejo tudi raziskovalci z univerze Plymouth.
"Aglomerati nastanejo v nečem podobnem morskemu snegu, prhi organskega detritusa, ki prenaša ogljik in hranila s površja na oceansko dno in hrani globokomorske ekosisteme," je povedal mikrobni ekolog dr. Tony Gutierrez iz Heriot-Watta, ki je vodil študija.
"Zanimivo bo razumeti, ali bi nano- in mikroplastika različnih gostot lahko vplivala na pretok hrane iz zgornjega v spodnji del oceana."
Težja plastika bi lahko povzročila, da bi sneg hitreje padel na morsko dno, medtem ko bi se lahko zgodilo nasprotno, če bi lažje oblike plastike postale bolj plovne, kar bi izstradalo globokomorske ekosisteme.
Znanstveniki pa menijo, da njihovo odkritje ni nujno slaba novica.
»Odkritje in karakterizacija nano- in mikroplastičnih aglomeratov povečuje naše razumevanje, kako se ti delci obnašajo v okolju in kako medsebojno delujejo z morskimi organizmi,« je povedal prof. Ted Henry, vodja projekta RealRiskNano.
»Aglomerati so veliko bolj zapleteni kot preprosti kosi plastike. Raziskave, kot je ta, začenjajo zapolnjevati vrzeli v znanju znanstvenikov, vendar potrebujemo več dokazov, da bi dali prednost in učinkovito upravljali onesnaženje s plastiko.«
Raziskava je objavljena v Marine Pollution Bulletin.
