POTAPLJAŠKE NOVICE
Zunaj s kiti? Vprašajte o decibelih
Grbava mati in tele počivata v zalivu Exmouth. (Slika: Kate R Sprogis)
Človekova interakcija s kiti je v večini delov sveta omejena na potapljanje ali preprosto opazovanje s palube čolna, da bi se izognili nepotrebnemu vznemirjanju sesalcev, čeprav mnogi potapljači v svoje potapljaške počitnice vključijo eno ali drugo dejavnost.
Toda glede na novo znanstveno študijo se zdi, da lahko čolni, ki vozijo ljudi na srečanja s kiti, še vedno predstavljajo težavo v obliki neželenega hrupa.
Upravljavci srečanj s kiti ponavadi postavijo svoje čolne čim bližje kitom v skladu z lokalnimi zakonskimi omejitvami, ki se lahko razlikujejo od tega, da preprosto ostanejo za njimi do oddaljenosti vsaj 100 m. Kljub strožjim pravilom o razdalji pa je znano, da lahko kiti še vedno kažejo znake vznemirjanja.
Te spremembe v vedenju lahko vključujejo potapljanje, spreminjanje smeri, hitrejše plavanje, pogostejše dihanje, razpršitev in oddajanje zvokov zunaj običajnih vzorcev, pravi avstralska biologinja Kate Sprogis, ki je vodila ekipo z univerze Aarhus na Danskem.
"V nasprotju z ljudmi prevladujoč čut pri kitih ni vid - temveč sluh," pravi. "Medtem ko kiti morda ne morejo videti čolna 100 m stran, ga bodo verjetno slišali, zato je smiselno to upoštevati pri določanju smernic za opazovanje kitov."
Prejšnje raziskave o dolgoročnih posledicah vznemirjanja kitovih mater so pokazale, da energija, ki jo porabijo kot odgovor, zmanjša količino, ki je na voljo za izogibanje morskim psom, orkam ali neželenim samcem, dolge selitve in zlasti hranjenje njihovih potomcev. Teleta morajo v kratkem času zaužiti veliko mleka, da so dovolj močna za selitev, ne da bi postala žrtev plenilcev.
Raziskovalci so izvedli poskuse v zalivu Exmouth na zahodni obali Avstralije, kjer počiva največja populacija kitov grbavcev na svetu. Kiti tam prezimujejo in se ne hranijo, ampak sesajo mladiče, ki so poleti pripravljeni na selitev na hladnejše kraje za prehranjevanje.
Raziskovalci so se s svojim čolnom 42-krat pripeljali do matere in njenega mladiča na razdaljo največ 100 m ter nato uporabili podvodne zvočnike za oddajanje različnih ravni hrupa motorja, pri čemer so spremljali odziv kitov od zgoraj s kamero, nameščeno na dronu.
Najglasnejši hrup čolna s 172 decibeli je povzročil, da se je čas počitka kitovih mater skrajšal za 30 %, podvojilo njihovo dihanje in povečalo njihovo hitrost plavanja za 37 %, čeprav so se pogosto vrnile v stanje počitka, ko se je hrup zmanjšal.
20 junij 2020
Študija je sicer ugotovila, da so bili številni čolni za opazovanje kitov že dovolj tihi, vendar je študija zaključila, da je treba za zmanjšanje vpliva na kite raven hrupa motorja omejiti na 150 dB. Priporočil je, da se to uvede kot svetovni standard.
Raziskovalni projekt je financiral program EU za raziskave in inovacije Horizon 2020 Marie Skłodowska-Curie Actions.
