POTAPLJAŠKE NOVICE
Hkrati z odstranitvijo Turčije z rdečega seznama potovanj v Združenem kraljestvu sta bili napovedani dve veliki atrakciji, označeni kot »podvodni parki«, ki jih potapljači raziskujejo.
S 1. oktobrom je odobren dostop do območja, ki je že dolgo prepovedano, v obliki bojišča Gallipoli iz prve svetovne vojne, s potapljaškim sedežem v mestu Canakkale v regiji Marmara.
Med izgubljeno bitko zaveznikov proti Otomanskemu cesarstvu leta 1915 je bilo v Galipoljski ožini, znani tudi kot Dardanele, potopljenih več ladij. Zdaj, več kot stoletje pozneje, so ostanke eksplozivnih sredstev odstranili pod vodstvom turškega ministrstva za kulturo in turizem, zaradi česar je na novo razglašen podvodni park Historic Gallipoli varen za potapljanje, poroča TRT World.
Potope pa bodo morali voditi lokalni strokovnjaki, ki jih je potrdila Turška zveza za podvodne športe.
Dvanajst od 16 razbitin velikih ladij in podmornic ter slikovite skale Bebek so zdaj odprtih za obisk potapljačev, pravijo na ministrstvu za zgodovinsko območje Gallipoli. Ti vključujejo HMS Veličasten, največja od devetih bojnih ladij kraljeve mornarice pred Dreadnoughtom, ki jo je potopila podmornica in izgubila 49 življenj v bližini rta Helles.
HMS Louis, rušilec, ki so ga potopile otomanske puške, HMS Ocean in HMS Irresistible prav tako se zdaj lahko potapljajo in kasneje bi lahko na seznam dodali dodatne razbitine, druge pa naj bi še vedno ležale neznane na območju 58 kvadratnih milj. Razbitine po 1. svetovni vojni vključujejo tudi minolovca Lundy, ki se je potopila v tridesetih letih prejšnjega stoletja, tovorna ladja Franco iz 1960. let prejšnjega stoletja in več vžigalnikov.
Razbitine naj bi bile primerne za potapljače na vseh ravneh, čeprav bi pri podanih globinah od 3 m do 350 m za raziskovanje najglobljih potrebna podvodna naprava.
Priprava parka je trajala približno tri leta in je vključevala obsežno kartiranje morskega dna, ki sta ga izvedla raziskovalni center TUBITAK Marmara in univerza v Istanbulu, s 3D modeli, izdelanimi za vsako plovilo. Iz razbitin so zaradi konzervacije odstranili premične predmete.
Južneje in 460 milj stran v Kasu, v regiji Antalya na južni obali Turčije, naj bi bila dela skoraj končana na podvodnem umetniškem parku Lycia-Kas.
To je vključevalo 658 replik izgubljenih artefaktov iz starodavne likijske civilizacije, ki so jih izdelali iz okolju prijaznih materialov in jih položili lokalni potapljaški strokovnjaki na 10,000 kvadratnih metrih morskega dna.
Globine segajo od 5 do 20 m, kar omogoča, da si eksponate ogledajo potapljači in ljudje na turističnih čolnih ter potapljači. Na voljo so fiksni privezi za zaščito dna morske trave in morskega življenja, ki živi v njih.
Likija je bila regija, ki jo zgodovina pozna iz pozne bronaste dobe, vendar so njene prebivalce skozi stoletja podjarmili Perzijci, Grki in Rimljani. Njihov jezik je bil izgubljen in je kasneje postal del Bizantinskega in Otomanskega cesarstva, preden ga je podedovala Turčija.
Številne relikvije starodavne likijske civilizacije so bile sčasoma izropane, Britanski muzej v Londonu pa naj bi zbral eno najboljših zbirk.
Vrhunci podvodnega parka naj bi vključevali stebre iz likijske ulice s stebri, Pozejdona in njegove konje, Himero in Legendo o Belerofonu ter Nereide v starodavnem mestu Ksantos, poroča Hurriyet Daily News.
Cilj projekta, ki je rezultat sodelovanja med lokalnimi oblastmi ter Agencijo za razvoj zahodnega Sredozemlja in pomorsko zbornico, je povečati število letnih potopov v Kasu z 80,000 na 300,000 in ga spremeniti v celoletno turistično destinacijo.
